Kalorije in energijska bilanca – »energy in«

Zagotovo poznate kar nekaj ljudi, ki si želijo shujšati. In zelo verjetno so v pogovoru že kdaj začeli govoriti o kalorijah, kot na primer: »Ne smem jesti kruha, ker pazim na kalorije«, ali »Danes sem pri teku porabila 500 kalorij«.

Mogoče ste celo sami kdaj šteli kalorije v upanju, da vam bo to pomagalo izgubiti kilograme. Tudi če je v začetku delovalo, se dolgoročno najveretneje ni obneslo, kaj ne? V članku boste lahko prebrali, kaj kalorije pravzaprav so, kako je sestavljena energijska bilanca, zakaj je štetje kalorij pogosto precej nenatančno in predvsem zakaj za večino ljudi ni primerno kot glavna strategija za »preoblikovanje« telesa.

Kalorija je energija, ki je potrebna, da en kilogram vode segrejemo za 1° Celzija. S pomočjo tako imenovanih kilokalorij – kcal (1 kcal ustreza 4184 Joulom energije), pa označujemo kalorično vrednost hrane, oziroma koliko energije nam lahko določeno živilo da.

Povsod veljajo naravni zakoni fizike in enako veljajo tudi za človeško telo ter z njim povezanim vnosom kalorij. Slednje pojmujemo kot energijska bilanca s katero beležimo vnos energije in njeno porabo. Če dolgoročno absorbiramo več kalorij, se prav energije, kot pa jo porabimo govorimo o tako imenovanem suficitu zaradi česar telo pridobiva na teži. Če dolgoročno absorbiramo manj kalorij ter posledično energije, kot pa jo porabimo govorimo o tako imenovanem deficitu kar pomeni zamanjšanje telesne teže.

Zgoraj napisano je fizikalno dejstvo na katerega ne vpliva nihanje inzulina, ščitnični hormoni, glikemični indeks živil, kvaliteta prehrane in drugi fiziološki ali prehrambeni dejavniki. Vsekakor pa ti dejavniki vplivajo na posamezne dele te enačbe, kot bomo videli tudi v nadaljevanju.

Tako se zdi, da je štetje kalorij edino logično. Morda na prvi pogled, saj je energijska bilanca edini dejavnik, ki določa kaj se dogaja z našo teesno težo. Vendar pa je štetje kalorij, kot način kontroliranja prehranjevanja in doseganja željene teže, precej nenatančna in zato nezanesljiva metoda. Zakaj?

Kar nekaj dejavnikov vpliva na kalorično vrednost živila, ki jih deklaracije živil ne upoštevajo. Na samo kaloričnost vpliva že stopnja zrelosti sadja in zelenjave. Eden izmed dejavnikov vpliva je tudi značilnost zemlje. Pri izdelkih rastlinskega izvora se kvaliteta prsti in pogoji za rast lahko bistveno razlikujejo med različnimi njivami, kaj šele državami porekla, med tem ko raziskave kažejo, da način življenja in prehrana živali, pri izdelkih živalskega izvora (meso, mleko, jajca, ipd.), močno vplivajo na njihovo hranilno vrednost.

Že v uvodu omenjeno, faktorji, kot so pretirano nihanje inzulina ali visok glikemični indeks živil, ne vplivajo neposredno na našo težo, temveč lahko to dosežemo preko vpliva na količino zaužitih kalorij. Poleg količine zaužitih kalorij je pomembna tudi količina absorbiranih kalorij. Na eno in drugo vpliva na primer priprava hrane ali mikroflora.

Način priprave hrane vpliva na kalorično vrednost živil. Iz razkuhanih špagetov telo absorbira več kalorij, kot pa če jih pripravimo “al dente”, iz kuhanega korenja več kot iz surovega, ipd. Pomembno je vedeti da tukaj omenjamo kalorije in ne hranilne snovi. Velja splošno pravilo, da bolj kot je hrana procesirana, večjo kalorično vrednost ima. Z drugimi besedami, bolj kot so v procesu proizvodnje poskrbeli, da se nam piškot »raztopi« v ustih, več kalorij bomo iz njega absorbirali. Tudi mikroflora oziroma bakterije so v našem prebavnem traktu kot prstni odtisi, edinstvene in pri vsakem človeku različno vplivajo na absorpcijo kalorij.

Zaradi vsega omenjenega je več kot očitno da je štetje kalorij zelo begojoče. Razlika med kalorijami, ki jih skrbno preštejemo in vnesemo v svoj dnevnik, ali pa nam le te izračuna aplikacija, in dejanskimi vnešenimi kalorijami je lahko tudi do 25 % – tako suficit kot tudi deficit. Zatorej le pazljivo pri vodenju dnevika, in odločanju ali tega sploh voditi.

Literatura:

Kolias, H. (n.d.). Misleading calorie counts. Toronto: Precision Nutrition Inc. Najdeno 26. 3. 2019 na spletnem naslovu: https://www.precisionnutrition.com/label-lies

Berard, J. et al. (n.d.) The surprising problem with calorie counting. Part 1: ‘Calories In’. Toronto: Precision Nutrition Inc. Najdeno 26. 3. 2019 na spletnem naslovu: https://www.precisionnutrition.com/problem-with-calorie-counting-calories-in

Berard, J. et al. (n.d.). The surprising problem with calorie counting. Part 1: ‘Calories Out’. Toronto: Precision Nutrition Inc. Najdeno 26. 3. 2019 na spletnem naslovu: https://www.precisionnutrition.com/problem-with-calorie-counting-calories-out

Petre, A. (2016) Does Calorie Counting Work? A Critical Look. San Francisco: Healthline Media. Najdeno 26. 3. 2019 na spletnem naslovu: https://www.healthline.com/nutrition/does-calorie-counting-work

Gunnars, K. (2018) 6 Reasons Why a Calorie Is Not a Calorie. San Francisco: Healthline Media. Najdeno 26. 3. 2019 na spletnem naslovu: https://www.healthline.com/nutrition/6-reasons-why-a-calorie-is-not-a-calorie

Langer, A. (2017). Here’s Why Counting Calories Really Isn’t Necessary for Weight Loss. New York: Condé Nast – SELF. Najdeno 26. 3. 2019 na spletnem naslovu: https://www.self.com/story/counting-calories-not-necessary-weight-loss

Clancy, M. (2012). Why you can’t count calories. New York: Mike Clancy Training, Inc. Najdeno 26. 3. 2019 na spletnem naslovu: https://mikeclancytraining.com/why-you-cannot-count-calories/

FormaNatura

Niko Popovič