Vsi vemo, da je spanec več kot zelo pomemben in marsikateremu izmed nas se je zagotovo že večkrat pripetilo da je doživel slabo prespano noč. Mirno lahko zatrdimo da je spanec tisti, ki nam »narekuje« jutranje počutje. Bodisi se prebudimo polni energije in dobesedno prerojeni, ali pa se prebudimo utrujeni, zagrenjeni in tečni. (Ne)kvaliteten spanec dolgoročno vpliva na naše počutje ter seveda posledično zdravje.
Kar 5 do 10 % populacije trpi zaradi kronične nespečnosti, ki pa ima poleg vpliva na zdravje posameznika tudi negativne ekonomske in socialne učinke.
Tako kot pri vseh naših vzorcih, mora biti tudi del možganov ustrezno razvit, da »osvojimo« spretnost spanja. Spanje je namreč deloma priučeno vedenje. Novorojenčki na primer v svojih prvih mesecih sledijo genetsko programiranemu vzorcu spanja, med tem ko se v kasnejših mesecih razvijejo deli možganov, ki nam »narekujejo« spanje ob določeni uri. Tega se še posebej zavedamo tisti starši, ki smo bili s prihodom novih družinskih članov deležni kar nekaj neprespanih noči. Po tem obdobju se v nadaljnjih letih postopoma privzemajo bolj ali manj utečene spalne navade.
Z leti, oziroma v različnih starostnih obdobjih, pa se spreminja tudi dolžina spanca. Kdo bi si mislil, da bolj kot se staramo, manj spanca »potrebujemo«. Ob rojstvu spimo tudi do 18 ur na dan, v zgodnjih otroških letih – nekje okoli 4 let, spimo približno 12 ur na dan, v kasnejšem obdobju se ta čas, zaradi stresa, spremembe načina življenja in drugih dejavnikov vedno bolj krajša. Pri vsem tem se moramo zavedati da moramo ne glede na starost poskrbeti za čim boljšo kvaliteto spanca.
V povprečju človek tretjino svojega življenja prespi. Sicer kar nekoliko »zastrašujoče« dejstvo, ki pa se mu žal ne moremo izogniti. Pri tem se seveda poraja vprašanje ali mu posledično posvečamo tudi toliko pozornosti? Vsi vemo da je veliko več kot zgolj počitek in da je njegova kvaliteta odvisna tako od dolžine, globine kot tudi intenzivnosti.
Količina oziroma dolžina spanca se od človeka do človeka razlikuje in je odvisna tako od prej omenjene »vzgoje spanca« kot tudi same biološke zgradbe posameznika. Znanstveno je dokazano da v povprečju prespimo nekje od 6 do 9 ur, pri čemer smo deležni do pet ločenih ciklov spanca, ki se prepletajo s krajšimi, nam zjutraj pozabljenimi, budnostmi. Tovrstni cikli naj bi bili dolgi nekje do 90 minut ter jih sestavljajo dremavica, rahel spanec, dve stopnji globokega spanca in ne nazadnje nam vsem znan spanec REM (angl. Rapid Eye Movement). Spanje uravnava naša notranja biološka ura, ki uravnava 24 urni cikel stanja budnosti in spečnosti, ki ga imenujemo cirkadiani ritem. Ravna se po temperaturi in svetlobi, ki je njen ključ, in sicer tako da ob svitu možgani sporočijo telesu naj se prebudi, med tem ko v temi telo prične sproščati hormon melatonin, ki poskrbi za našo dremavost. V kolikor je naša biološka ura motena bomo najverjetneje kaj kmalu občutili s tem povezane negativne posledice.
Poleg potovanja skozi različne časovne pasove (angl. Jet Lag), nespečnosti (angl. Insomnia), delovne izmene (nočno delo), depresije, ipd., so raziskave pokazale da na kvaliteto spanca lahko vpliva tudi spol, starost, izobrazba in ne nazadnje celo sam prihodek.
Znano je da pomanjkanje spanca vpliva tako na naše kognitive sposobnosti – spomin, govor, branje in pisanje, pozornost, sposobnost načrtovanja, ipd., znižuje raven testosterona ter posledično spolno slo, zavira oziroma slabša regeneracijo, povečuje stopnjo stresnega hormona kortizola zaradi česar povečuje napetost in na vse zadnje vpliva na našo težo.
Spanec lahko izboljšamo že z nekaj malega truda, in sicer da;
- si postavimo urnik spanja in bujenja,
- poslušajmo svojo notranjo biološko uro ki se ravna po dnevu in noči (svetloba / tema),
- se izognemo uživanju kofeina nekje do šest ur pred spanjem,
- se izognemo prekomernemu uživanju hrane pred spanjem,
- se izognemo pitju alkohola,
- poskrbimo za redno rekreacijo,
- poskrbimo za svoje udobje (vpliv okolice kot na primer hrup, svetloba, temperatura, ipd.),
- poizkušamo natrenirati bujenje brez budilke,
- poizkušamo iti spat dovolj zgodaj ter nenazadnje poskrbeti za dovolj spanca.
Zdrav, uravnotežen spanec je nujno potreben za vsakogar. V tem času se telo obnavlja, krepi in nabira novih moči zaradi česar se med spanjem v večini ne odzivamo na čutne dražljaje, naše mišice pa so popolnoma sproščene. S prikrajšanjem spanca, kot že omenjeno, vplivamo na naše fizično kot tudi psihično stanje. Zatorej poskrbimo za kvaliteten spanec in odženimo tatove spanca saj bo tako naše življenje bolj varno in veselo.
Literatura:
Cappuccio, F. P. et al. (2010). Sleep, Health, ad Society; From Aetiology to Public Health. Oxford: Oxford University Press
Green, Y. (2014). Healthy Sleeping habits: How to Adopt Healthy Sleeping Habits. Newark: Speedy Publishing.Co
FormaNatura
Miha Šumak