V prvem delu članka smo se seznanili s kineziotapingom, njegovim mehanizmom delovanja in učinki. Kineziotape oziroma elastični lepilni trakovi torej ugotovljeno zmanjšujejo bolečino, vplivajo na večji obseg gibanja v sklepu in večjo mišično zmogljivost. V tem delu pa se bomo spoznali še z eno lastnostjo, in sicer njihovim vplivom na ravnotežje.

Ravnotežje je sposobnost telesa, da ohranja težišče nad podporno ploskvijo. Za nadzorovanje ravnotežja uporabljamo informacije iz vidnega, vestibularnega (predel notranjega ušesa) in somatosenzoričnega sistema. Staranje, poškodba ali bolezen lahko vplivajo na vse tri sisteme in posledično zmanjšajo sposobnost ohranjanja in nadzorovanja ravnotežja.

Le kaj se skriva za besedo somatosenzorični sistem? To je skupno poimenovanje za 4 sisteme bolečino, temperaturo, dotik in propriocepcijo oziroma občutek za položaj in gibanje sklepov. Elastični lepilni trakovi zaradi stimulacije mehanoreceptorjev v koži, mišicah in sklepnih kapsuli izboljšujejo tudi propriocepcijo ter posledično vplivajo na ravnotežje.

Ločimo statično ravnotežje, pri katerem podporna ploskev miruje, premika pa se težišče, in dinamično ravnotežje, pri katerem se premikata podporna ploskev in težišče, ki ni vedno znotraj podporne ploskve. V članku se bomo osredotočili bolj na statično ravnotežje.

Kot že prej omenjeno se pri statičnem ravnotežju trudimo obdržati naše težišče nad podporno ploskvijo, motnja, ki nam pri tem nasprotuje pa je lahko npr. mehka podlaga. Kaj stori naše telo, ko se sreča z motnjo? Ob manjši motnji uporabimo strategijo gležnja, to pomeni, da je gleženj tisti glavni sklep, ki zaznava naš položaj in se mišice okrog njega trudijo obdržati oziroma premakniti center pritiska pod središče gibanja telesa. Ko pa se soočimo z večjo motnjo, strategija gležnja žal ne zadostuje več, in telo uporabi strategijo kolka ali celo strategijo koraka, če je motnja prevelika. Strategija koraka pomeni, da se prestopimo, to se zgodi npr. ko nas nekdo porine in padec preprečimo tako, da se ujamemo na drugo nogo s korakom ali celo poskokom.

Že prej smo omenili, da koža prav tako sodeluje pri ravnotežju, torej če nalepimo elastične lepilne trakove na kožo, lahko morebiti vplivamo na izboljšanje ravnotežja. Pa poglejmo, kaj je do sedaj že znanega o tem.

• Dokazano je, da se prispevek informacij iz kože poveča, ko odvzamemo vidni sistem in postane naloga proprioceptivno bolj zahtevna.
• Utrujenost poslabša ohranjanje ravnotežja. Ob nameščenih kineziotape trakovih pa ravnotežje ostane enako in utrujenost nima vpliva. Ob utrujenosti namreč elastični lepilni trak pripomore k boljši zaznavi preko kožnih receptorjev ter tako nadomesti slabši priliv iz utrujenih mišic.
• Mlajši se pri ohranjanju ravnotežja zanašajo bolj na proprioceptivne in vestibularne prilive, medtem ko se starejši vedno bolj zanašajo na vidni sistem.
• Pri osebah z določeno patologijo, npr. kronično nestabilnostjo gležnja ima kineziotape pozitiven vpliv na ohranjanje ravnotežja, ki ostane tudi še nekaj časa po odstranitvi trakov.
• Pozitiven vpliv elastični lepilnih trakov je bil dokazan tudi pri zdravih osebah. Ugotovili so boljšo propriocepcijo oziroma zaznavo sklepa (gležnja) ob nameščenih trakovih ter tudi boljše rezultate pri stoji na eni nogi z odvzetim vidnim sistemom.

Največ dokazov o vplivu elastičnih lepilnih trakov na ravnotežje se pojavlja pri ljudeh z določeno patologijo, manj pa je znanih raziskav o ravnotežju pri zdravih osebah. Kineziotape zdravim osebam pomaga pri ravnotežno bolj zahtevnih nalogah, kot je stoja na eni nogi po možnosti še z odvzetim vidnim sistemom oziroma z zaprtimi očmi.

Literatura:

Jackson K., Simon JE, Docherty CL (2016). Extended use of kinesiology tape and balance in participants with chronic ankle instability. J Athl Train. 51(1): 16–21.

Palma P., Urankar U., Puh U. (2014). Takojšnji učinki elastičnega lepilnega traku na mišicah gastroknemius in tibialis anterior na ravnotežje in občutek za položaj sklepa. Fizioterapija (Ljubljana). 22(2): 8–15.

Shumway-Cook, A. & Woollacott, MH. (2007). Motor control: Translating research into clinical practice. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.

Watson, M.A. & Owen, B.F. (2016). The human balance system-a complex coordination of central and peripheral systems. Portland: The Vestibular Disorders Association

FormaNatura

Teja Močnik