Kineziotaping ali kineziološki taping je že dlje časa uveljavljena napredna terapevtska metoda. Leta 1979 jo je razvil japonski kiropraktik dr. Kenzo Kase, ki je po nekaj letih testiranja in raziskovanja razvil posebne elastične trakove (imenovane kineziotaping trakovi, ali kineziološki trakovi, ali tudi elastični lepilni trakovi) kot nepogrešljiv element metode, ki jih lepimo na določene dele telesa.
S kineziotaping metodo podajamo mišicam kot tudi sklepom oporo in stabilnost brez poseganja ter posledično omejevanja v sami gibljivosti telesa, ter tako pospešujemo naravni proces zdravljenja oziroma rehabilitacijo telesa kot tudi blažimo bolečine. Glavne funkcije kineziotapinga so izboljšanje funkcije mišic – stimulacija Golgijevih tetivnih organov*, podpiranje funkcije sklepov in izboljšanje obsega gibljivosti, spodbujanje povečanega krvnega in limfnega obtoka oziroma izboljšanje cirkulacije telesnih tekočin v prizadeta območja s čimer zmanjšuje otekline ter bolečine in navsezadnje tudi stimuliranje kože in mišic.
Uporaba metode je priporočljiva ne glede na starost pacienta ali njegovo aktivnost in uspešno pomaga pri rehabilitaciji najrazličnejših ortopedskih, nevromišičnih, nevroloških ter drugih akutnih in subakutnih zdravstvenih stanjih (subakutno stanje predstavlja stanje med akutnim in kroničnim). S keniziološkimi trakovi namreč vplivamo na receptorje somatskega živčnega sistema, blažimo bolečino in pospešujemo limfno dranažo tako da kožo rahlo privzdignemo. Slednje dosežemo tako da pri nameščanju kožo na bolečem mestu, po potrebi oziroma odvisno od same tehnike tudi trak, raztegnemo. Pri vračanju v nevtralno pozicijo se trak in z njim koža naguba kar povzroči njen dvig ter povečanje prostora med kožo in podkožnim tkivom. Na ta način – mikroskopski dvig kože ter sprostitev pritiska na živčne receptorje, se, kot že prej omenjeno, spodbuja povečanje krvnega in limfnega obtoka oziroma izboljšuje cirkulacija telesnih tekočin v prizadeta območja in tako stimulira proces samozdravljenja.
S kineziotapingom dosegamo učinek tako imenovane »Gate Control Theory«. Slednjo omenjajo v raziskovalnih delih že daljnjega leta 1965, ki pa se je navkljub določenim kritkam in modifikacijam obdržala do danes. Tovrstna teorja namreč govori o »vratih« v živčnem sistemu preko katerih potuje bolečina preko perifernega živčevja (obkrajno ali obodno živčevje), v centralno živčevje (osrednje živčevje) od hrbtenjače vse do možganov. Omenjena »vrata« v centralnem živčevju (ne)dopuščajo določeni bolečini preiti do možganov ter imajo možnost tudi povečati oziroma pojačati ali zmanjšati samo bolečino. Z namestitvijo traku na kožo stimuliramo mehanoreceptorje ter z impulzi aktiviramo nadzor za bolečino v samem možganskem deblu ter tako posledično zmanjšujemo občutek bolečine.
S kineziotaping trakovi želimo »posnemati« elastičnost kože ter stimulirati dekompresijo tkiv pri čemer ne omejujemo gibanja. Sestavljajo jih bombaž in elastična vlakna zaradi česar omogočajo tudi do 60 % razteznost (okoli 25 cm dolg trak se lahko raztegne tudi do 40 cm) kar »oponaša« razteznost zdrave kože v predelih kolena, spodnjega dela hrbta ali vratnega predela. Kot je porozno sama koža je porozen tudi trak. Ne vsebuje nobene zdravilne učinkovine in lateksa, na koži ne pušča sledi, je hipoalergen ter vodoodporen z možnostjo hitrega sušenja zaradi česar je bostojen in se ga tudi priporoča nositi nekje od 3 do 5 dni. Obstaja v različnih širinah in dolžinah kot tudi različnih barvah (črna barva naj bi veljala za najmočnejši trak) kar nekateri pripisujejo energijskemu pomenu, drugi pa sami estetiki.
Vpliv kineziotapinga je sicer še vedno v raziskovanju. Tako kot ga podpira veliko znanstvenih študij ga tudi veliko študij umešča v tako imenovani »placebo efekt«. Dejstvo je da je del uradne medicine, ki temelji na fizikalnih in fizioloških načelih in ga uporabljajo mnogi fizioterapevti kot tudi v nekaterih bolnišnicah.
*Golgijev tetivni aparat je odkril italjanski histolog in zdravnik Camillo Golgi. Golgijev tetivni aparat oziroma tetivni organ, se nahaja poleg mišično – tetivnega spoja in je proprioceptor ki zaznava spremembe v napetosti mišice. Posledično je njegov odziv na samo napetost mišice. V primeru ko je mišica izpostavljena preveliki napetosti Golgijev tetivni organ s svojim varnostnim mehanizmom pred večjimi obremenitvami varuje mišice in kite pred poškodbami.
Literatura:
Kase, K. et al. (2013). Clinical Therapeutic Applications of the Kinesio Taping Method. Kinesio Taping Association International
Kim, A. (2016). Kiesiology Taping for Rehab and injury Prevention. Barkeley: Ulysses Press
FormaNatura
Miha Šumak